Poročilo z dogodka

Mesto bere … literature sveta Margaret Atwood, Leto potopa (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

leto-potopa-mehka-vezavaV četrtek, 29. aprila, je prek platforme Zoom Trubarjeve hiše literature potekal dogodek v sklopu bralnega projekta Mesto bere, ki ga Mestna knjižnica Ljubljana izvaja že deseto sezono in prinaša 100 odličnih knjig vrhunskih avtorjev sodobne literature. Tatjana Pristolič iz MKL je gostila Roka Govednika, direktorja in programskega vodjo Zavoda za uveljavljanje vizualne kulture Vizo, ki vsestransko deluje na področju filma, na primer s pisanjem filmske kritike, predavanji, seminarji in poučevanjem. Osrednja tema večera je bil roman kultne kanadske avtorice Margaret Atwood Leto potopa (Učila, 2012, prev. Alenka Razboršek), drugim delom distopične trilogije MaddAddam, za katero je HBO že napovedal televizijsko adaptacijo.

 

Literarno novinarstvo – Karmen Willum Švegl in Leonora Flis (poročilo z dogodka)

karmenV torek, 20. aprila 2021, je prek platforme Zoom Trubarjeve hiše literature potekal nov dogodek v sklopu cikla Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. V zadnjem času je bilo že kar nekaj dogodkov posvečenih dopisnikom in dopisnicam. Tokrat je Flis gostila Karmen Willum Švegl, dolgoletno vojno dopisnico z Bližnjega Vzhoda. Študirala je primerjalno književnost, v novinarstvo pa je prišla po naključju. Si je pa želela delati z literaturo in od nekdaj jo je zanimalo pisanje. Ko je začela pisati, je mešala novinarske žanre in zakonitosti, najprej je sicer pisala literarne kritike in članke, potem se je odpravila v Berlin, kjer je spoznala svojega moža in skupaj sta začela potovati. Spodbudil jo je k temu, da poskusi nagovoriti kak časopis, če bi jih zanimali članki s terena. Na začetku je pisala za različne revije od Dnevnika do Mladine, najprej z Balkana, potem iz Izraela in Palestine, kasneje Pakistana, potem pa je začela delati za POP TV in kasneje za RTV. Vedno si je želela potovati, sploh v svet, ki je malce kaotičen in ni preveč urejen, svoje novinarske začetke je zato razumela kot sredstvo, da je lahko imela življenje, kot si ga je želela, ne predstavlja si, da bi se po morebitni vrnitvi v Slovenijo še ukvarjala z novinarstvom.

 

Literarno novinarstvo – Andrej Stopar in Leonora Flis (poročilo z dogodka)

rtv 2071-360x360V torek, 16. marca 2021, je prek platforme Zoom Trubarjeve hiše literature potekal nov dogodek v sklopu cikla Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. V zadnjem času se je cikel razširil na novinarsko polje nasploh in že nekaj dogodkov je bilo posvečenih dopisnikom in dopisnicam. Tokrat je Flis gostila Andreja Stoparja, ki se je oglasil iz Washingtona, saj je dopisnik iz ZDA od leta 2019. Pred tem je bil odgovorni urednik prvega programa Radia Slovenija, dopisnik iz Rusije, najdlje je delal za nacionalni radio, je tudi prejemnik nagrade »Watchdog« za izstopajoče novinarske dosežke. Podpisuje se pod dve knjigi, Pax Putina (Goga, 2014) se nanaša na njegov čas, preživet v Moskvi, čisto sveža pa je knjiga Ameriški rubikon (Goga, 2021), ki govori o času v Ameriki in vsebuje kolumne, ki so bile objavljene na MMC in v Večeru, in jih je za knjigo dopolnil s komentarji.

 

Literarno novinarstvo – Polona Fijavž in Leonora Flis (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

2020-10-03-interview-mit-polona-fijavz-dataV torek, 16. februarja 2021, je prek platforme Zoom Trubarjeve hiše literature potekal nov dogodek v sklopu cikla Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. Tokrat je gostila Polono Fijavž, dopisnico iz Berlina od leta 2015. Govorili sta o njenem celovečernem dokumentarcu 20. stoletje Jurija Gustinčiča (2011), v katerem je prikazala življenje in delo legendarnega novinarja Jurija Gustinčiča. Gostja je študirala filozofijo in sociologijo kulture, potem pa jo je odneslo v novinarstvo. Že od majhnega jo je zanimala politika, brala je časopise, sploh pa jo je navduševala televizija, želela si je voditi kakšno oddajo. Ko je začela delati v zunanjepolitični redakciji prek študenta, ji je delo priraslo k srcu, počasi je napredovala do tega, da je postala del redakcije. Spremljala je zunanjo politiko, zanimale so jo nove članice EU, potem je začela še z Zrcalom tedna, ki je bilo velik izziv, najboljši del poklicne kariere pa je bilo vodenje in urednikovanje oddaje Globus, ker ji je bilo omogočeno, da izbere temo in jo predstavi na način, kot si je sama želela – vse je bilo odvisno od nje in to ji je bilo neizmerno všeč. Pokrivala je evropsko politiko nasploh, njena neizmerna želja pa je bilo tudi dopisništvo, ki se je uresničila leta 2015 z odhodom v Berlin. Spremljati od blizu tamkajšnje politično dogajanje je privilegij, je povedala, tudi to, da ima dostop do tiskovnih konferenc, da lahko zastavlja vprašanja. Imeti dopisnika na terenu se ji zdi ključno za vsak resen medij, v Berlinu je sicer trenutno preko 500 novinarjev z vsega sveta, so tudi precej organizirani in pripravljajo srečanja s kakšnimi večjimi osebnostmi, do katerih sama ne bi nujno imela dostopa. Manj časa ima sicer za obrobne zgodbe, za kakšne kulturne dogodke, ker je v Sloveniji toliko zanimanja za dnevno politiko in ker tako prežema družbo. Pokriva pa še Poljsko, Češko, Slovaško, Dansko in Islandijo.

 

Literarno novinarstvo – Vlasta Jeseničnik in Leonora Flis (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

b721d5565abb883a43a0050ae393a4e7V sredo, 20. januarja 2021, je prek platforme Zoom Trubarjeve hiše literature potekal nov dogodek v sklopu cikla Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. Tokrat je gostila Vlasto Jeseničnik, ki je dopisnica iz Moskve. Gostja se je v novinarstvu znašla že pri 19 letih, ko je prišla kot študentka iz Maribora v Ljubljano, je začela delati na RTV Slovenija kot mlajša dežurna, to je bilo začetniško delo novinarja, potem pa je kar hitro dobila priložnost najprej v Studiu City, kjer je nabirala predvsem znanja vodenja oddaj v živo, ker pa si je od nekdaj želela v tujino, se je prijavila za dopisniško mesto in najprej končala v Rusiji in potem še v ZDA, rekla bi, da je uresničila svoje karierne sanje. Pri dopisništvu je ključno, da poznaš jezik države, v kateri si, je poudarila, saj sicer ne zaznaš nians, ki so izjemno pomembne za razumevanje sogovornika. Ko je šla prvič v Rusijo, je sicer znala rusko, a vseeno doživela nek začetni šok, se je pa hitro ujela in se znašla v novem okolju. Rusija se je od njenega prvega mandata dopisnice do danes močno spremenila – medtem ko je Amerika zamenjala že pet predsednikov, je v Rusiji še vedno na oblasti Putin, močno je zaznamoval politično življenje v Rusiji. V času, ko je prišla, je bila veliko bolj tolerantna, nesporno je bila revnejša in z več kriminala, a nikakor ne moremo primerjati Jelcinove in Putinove Rusije, saj je Putin prišel na oblast, ko so se razmere začele stabilizirati, Jelcin pa je prišel v turbulentnem času. V prvem Putinovem obdobju je bila še relativno svobodna, kmalu pa je šla v avtoritaren sistem, kjer je danes, kar vpliva tudi na delo medijev, ne samo ruskih, ampak tudi delo dopisnikov. Nekateri mediji so se morali celo registrirati kot tuji agenti. Po njeno je Putin nekakšen novodobni car, možnost ima kandidirati še dvakrat, torej bi lahko bil na oblasti še krepko v svoja osemdeseta leta. Spregovorili sta tudi o situaciji z Navalnim, ki se odvija v zadnjih dneh.

 

Stran 1 od 51

<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.