Feministični seminar: pogovor o delu Kaliban in čarovnica s prevajalko Teo Hvala (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 2
SkromnoOdlično 

138082992 1124959047935549 2141385539197054939 nV torek, 19. januarja 2021, je prek platforme Zoom Trubarjeve hiše literature potekalo zaključno bralno srečanje za knjigo Kaliban in čarovnica Silvie Federici (založba Sophia, 2019). Pogovor je potekal v sklopu Feminističnega seminarja, ki ga organizirata Katja Čičigoj in Klara Otorepec v sodelovanju s KUD Anarhiv in Mestno knjižnico Ljubljana, seminarju pa se je pridružila prevajalka Tea Hvala, ki je spregovorila o prevajalskih zagatah in rešitvah, do katerih se je dokopala s pomočjo izkušene prevajalke Mojce Dobnikar, pa tudi o vsebinskih poudarkih knjige, ki petnajst let po izidu v angleščini še vedno buri duhove.

Prevajalka Tea Hvala je uvodoma povedala, da je bilo prevajalsko delo veliko bolj dolgotrajno, kot je pričakovala, saj je pri drugem branju ugotovila, da angleška izdaja knjige ni bila uredniško pregledana, zato je bilo treba preverjati vse od zatipkov do letnic in črkovanja naslovov citiranih del, celo natančnost citiranja. Pomagala ji je Mojca Dobnikar, ki je delo prevajalsko zgladila, pa tudi mnogo drugih, ki so ji pomagali pri iskanju raznih navedkov in podobno. Jezik Silvie Federici je zelo jasen in premočrten, ne zateka se stilistični rabi sopomenk, da bi bil tekst bolj razgiban, vseeno pa je prihajalo do težav pri določenih pojmih, na primer labour power, commons (zapletlo se je pri izpeljankah) ipd. Uživala je pri prevajanju terminologije, vezane na oblike nepokorščine in upora, saj imamo bogat besednjak na tem področju. Najprej si je priskrbela srbski prevod, izvirni tekst predhodnice knjige Il Grande Calibano, usoda te knjige pa je, da je veliko bolj brana in popularna v aktivističnih kot v akademskih krogih, zato so nekje prevodi izšli pri manjših založbah, kjer je šlo bolj za zanesenjaško ali finančno nepodprto delo, to se ji je zdelo res zanimivo spoznanje. Zasledila je samo eno poglobljeno recenzijo prevoda na Radiu Študent, kjer je avtorica komentirala, da knjiga na trenutke deluje rokohitrsko, tu sta svoje razmišljanje dodali tudi Katja Čičigoj in Klara Otorepec – pri bralnem seminarju so se udeleženke na trenutke čudile sklepom, preskokom in nekakšni neverjetnosti, pa tudi temu, da podreja podrejanje žensk razredni perspektivi. Tea Hvala je dodala, da se ji je zdelo, da včasih res preveč posplošuje, predvsem kakšne sodne spise, je pa v recenziji opazila, da ji očita sintetičnost, sama pa to razume kot strašanski dosežek te knjige, da je tako široko gradivo vzela pod drobnogled in ga povezala v smiselno celoto. Se ji zdi pa spolzka teza o povezavi med razlaščanjem zemlje kmetov in stopnjevanjem lova na čarovnice, povezava med tem dvojnim je v knjigi precej ohlapna, da pa bi utrdila tezo, Federici vedno črpa iz novih virov, zato bi lahko rekla, da gre za življenjsko delo v nastajanju.

Spregovorile so tudi o pojmu lova na čarovnice, ki se nam pogosto zdi kot nekaj, kar je ostalo v zgodovini, v t. i. mračnem srednjem veku, po prebiranju knjige Kaliban in čarovnica pa se naš pogled nanj spremeni in razjasni. Neverjetno je, da delo ni globlje prodrlo v akademski svet ali bolj vplivalo na narativ poučevanja o lovu na čarovnice, je komentirala Klara Otorepec. Tea Hvala je pojasnila, da nam to ustreza v kulturnem smislu, saj lahko pojav distanciramo od sebe in se s tem ni treba ukvarjati, če pa ga prikažeš tako, kot to počne Federici – da je šlo za načrtno iztrebljanje določenega znanja in mizogino vojno proti določenim ženskam, ki so bile v napoto –, se moraš drugače spopasti s tem in se vprašati, kako je možno, da se je to zgodilo in kako je možno, da lov na čarovnice kot fraza še ni zastarel. Pogovorile so se tudi o dikciji na primer muzeja čarovništva pri nas, ki prav tako vzpostavlja problematično pozicijo do tega, saj jo vzporeja z naravnimi nesrečami in na primer epidemijami, torej kot naravni pojav, poleg tega pa še razkazujejo naprave za mučenje, pri čemer gre za spektakularizacijo, kjer je vse vzeto iz konteksta. Na koncu razstave je nekaj zapisov, ki to umeščajo v družbeni kontekst, a do takrat kontekst umanjka. Klara Otorepec je dodala, da je pri lovu na čarovnice res pogosto prikazano, da gre za neko domišljijsko zablodo, da nekoga obtožiš čarovništva, dejansko pa je šlo za brutalno usmrčevanje ljudi. Prepogosto tu umanjka feministični uvid, tudi v člankih v medijih je podobno, redko govorijo s perspektive žrtev. Plodna in dolga debata o knjigi je pokazala širino in razplastenost teme in ponudila ogromno materiala za nadaljnji razmislek.

 

Avtorica poročila: Veronika Šoster

Dogodek: 19. januar 2021

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.