Refleksija

Luke Cassidy / Za devetimi gorami: Pogled na slovensko književnost od daleč (Umetnost kritike 2020 / kritiški simpozij)

lukecassidyLjubil je domovino, da se je razjokal že ob samem imenu njenem; na očitni cesti ji je ponujal svojo srčno kri in trpel je hudo, ker ni bilo tistih dob nikakšne priložnosti za plemenito junaštvo. Pa da bi si vendarle ne mogel očitati brezdelja in mlačnosti, je stikal po skrivališčih za strahopetci, tiholazci in sebičneži, in kogar je zalotil, ga je zgrabil za ovratnik ter ga vlekel brez milosti na kamen sramote. Kadar je stopal med ljudmi z napetimi koraki, visoko čelo ovenčano s svetlimi kodri, so kazali za njim, šepetali: »Glejte ga, to je tisti, to je on!«

Ivan Cankar: Ogledalo (kratka zgodba)

 

Robert Kuret / Do konca (in še čez): filmska in literarna kritika kot zahteva po radikalnosti (Umetnost kritike 2020 / kritiški simpozij)

robertkuretV eseju se bom ukvarjal z nekim kritiškim aspektom, ki me že dolge bode. Gre za nek kriterij, za katerega sem opazil, da mu sledim, ko ocenjujem različna filmska in prozna dela. Ki ga, na nek način, v delih tudi iščem. Zato je ta esej naravnan tudi kot samorefleksija nečesa, čemur sem doslej pri ocenjevanju sledil bolj kot občutku. Morda ta kriterij ni dovolj širok, da bi vanj sodila vsa dovršena dela, morda pa je po drugi strani tako širok in tako splošen, da lahko vanj z malo argumentacijskega truda spravimo karkoli; a ker vem, da mi je osebno ta kriterij pomemben, se mi zdi edino pošteno poskusiti govoriti o njem. Recimo, da je delovna verzija tega kriterija vprašanje, ki se mi vedno znova vrača: ali je delo radikalno razvilo svoje nastavke? Ali je šlo »do konca«? In kaj to, da gre do konca, sploh pomeni? In kako se naj sploh zgodi to »radikalne razvitje svojih zastavkov«?

 

Nika Švab / Razmerja moči v kritiki (Umetnost kritike 2020 / kritiški simpozij)

nikasvab 1V svojem prispevku bom predstavila odnose, pozicije moči in hierarhijo, ki se vzpostavljajo na relaciji kritičarka – umetnica – institucija/producent. Nekaj izhodišč za definicijo kritike sem povzela po Foucaultovem eseju Kaj je kritika? in Budnovem predavanju Umetnost in kritika v kuriranju preteklosti, znotraj referata pa si bom zastavljala vprašanja, na katera bom skušala odgovoriti v zadnjem delu tega besedila, v Manifestu kritike. Osredotočala se bom na kritiko s področja uprizoritvenih umetnosti, izhajala pa bom predvsem z lastne pozicije kritičarke in umetnice.

 

Ondřej Buddeus / Igra vlog: osebna zgodovina kritištva na Češkem v 21. stoletju (Umetnost kritike 2020 / kritiški simpozij)

ondrejbuddeusČe želimo pri spoznavanju neke teme dognati nova dejstva ter se izogniti špekuliranju, potrebujemo urejene podatke in pravilno postavljena vprašanja, ki jih lahko prevedemo v naš algoritem iskanja. Takšen pristop ima prednost pred ugibanjem, empatijo in izkušnjami. V tem se skriva razlika med hard in soft knowledge (trdim in mehkim znanjem). Če pa se moram zamisliti nad kritiko v literaturi, mi ne preostane nič drugega, kot da jo obravnavam skozi mehko znanje. V koncih, o katerih je govora – to je Češka in češka književnost leta 2020 – jasnih podatkov o kritiki ne meri nobena študija ali poglobljena literarnosociološka sonda, zato se na dobro kvantificirane podatke ne da opreti. Ker želim nadaljevati vsaj nekoliko metodično, bom poskusil črpati iz osebnih izkušenj ter se sklicevati na kontekst, v okviru katerega sem le-te pridobil.

 

Daniel Terkl / Kritika in solidarnost ali na kaj bi se želel človek zanesti (Umetnost kritike 2020 / kritiški simpozij)

danielterklNajprej bi se želel zahvaliti za vabilo, da lahko na tem simpoziju predstavim svoj prispevek. To povabilo sploh ni samoumevno, saj sam ne sodelujem neposredno v literarnokritiškem diskurzu, temveč sem se v zadnjih letih gibal na določenem, implicitnem, v periferijo pomaknjenem področju literarnokritiškega polja: na področju posredovanja sodobne književnosti. S tega stališča moj prispevek poroča o določenih upih in pričakovanjih, hkrati pa posreduje nekaj opažanj k literarni kritiki.

 

Stran 1 od 4

<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 Naslednja > Konec >>

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.